POSLOVILNI VEČER RASTI XLI
V soboto 16. junija so dijaki 5. letnika Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka predstavili nastop, ki ga bodo ponesli na abiturientsko potovanje po Sloveniji.
Po končanem pouku so se profesorji ter dijaki in njih sorodniki in prijatelji zbrali v cerkvi Marije Pomagaj pri sveti maši, pri kateri so petošolci aktivno sodelovali s petjem, vodenjem maše, branjem beril in prošenj, prinašanjem darov na oltar ter pobiranjem s pušico. Gospod Franci Cukjati, ki je sv. mašo daroval, jim je med pridigo namenil besede, nauke in nasvete, jim zaželel srečno pot in veliko božjega blagoslova.
Po končani maši so se gostje pomaknili v dvorano in malo poklepetali, medtem ko so se dijaki pripravljali za nastop.
Na odru so se nam dijaki postopoma začeli prikazovati ob ognju -kresu in “fogonu”-, in ob njem prepletali slovenske in argentinske plese, poezije in pesmi, tako kot je prepleteno njihovo življenje, ki se napaja z zakladi obeh kultur. Med drugim so takole povedali:
“Občudujemo ogenj in v hvaležnosti obstojimo. Kako lep in mogočen in topel je ogenj! In domač. In prijetno dišeč. Povezuje nas, Slovence in Argentince. V slovenskem jeziku dajemo hvalo Bogu za svobodno življenje v Argentini. Rodili smo se daleč od prelepe Slovenije. Stari starši so nam vedno z ljubeznijo govorili o njej, o njenih naravnih lepotah, o duhovnem bogastvu in tudi o trpljenju, ki so ga prestali, ko so jo morali zapustiti.
V Argentini nam je zibelka stekla. Do nje čutimo najglobljo hvaležnost in zato bomo vedno njeni pošteni, delavni in ponosni državljani.
Slovenija je naša duhovna domovina. Nanjo nas veže nekaj neločljivega. To je naša obširna in podvojena domovina, ki je tukaj na tej brezkončni planoti in sega tja, pod Triglav. Izviramo iz slovenskih korenin, ki nas zavezujejo z dolgom zvestobe in ljubezni.
Ob argentinskem fogonu, naj se iz argentinske pampe, čez gore, doline in polje razlega ponosni poklon slovenski zemlji… “, poklon, ki je zadonel ob sklepni himni Slovenija v svetu.
Sledile so besede gospe ravnateljice prof. Nede Vesel Dolenc, ki je poudarila, da to potovanje zaslužijo, ker so dijaki tečaja in naj ga pametno izkoristijo. Še posebno jim je naročila, naj ob obisku Teharja in Kočevskega roga ne pozabijo, da so ravno oni potomci mučencev, ki leže v tistih jamah. V imenu tečaja sta gospa ravnateljica in prof. dr. Katica Cukjati dijakom izročili darilo, za katerega so se jima zahvalili.
Za konec je v imenu staršev Marko Mele pozdravil dijake in v svojih besedah povzel misli in želje nas vseh.
Po končani predstavitvi je sledila zakuska, kjer so se ob “ognju prijateljstva” gostje še dolgo v noč pogovarjali.
Starši Rasti XLI
