Spoštovani: ga. ravnateljica, profesorji, dušna pastirja!
Dragi straši in prijatelji Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, učenci, predraga dekleta in fantje 5. letnika!
Lahko rečem, da že pet let premišljujete na ta dan. Prav zato se že veliko mesecev pripravljate in načrtno učite, da obdelate vse kar je potrebno za vaše potovanje, obisk matične domovine.
Tako daleč je bilo vse to, kar ste doživeli v zadnjih mesecih, še dalje pa ste imeli trenutek, ki je sedaj pred vami: stopili boste na slovenska tla, zemlja mojih staršev, vaših dedov in pradedov.
Vrata se vam odpirajo in čez dobrih 14 dni boste začutili tisti posebni občutek, ki - kot nova rast, nova dijaška skupina tečaja ravnatelja Marka Bajuka- dospeva v Slovenijo.
Zato:
- Odprite oči, da boste videli lepote slovenske zemlje, o kateri ste tolikokrat slišali doma in pri pouku v šolskih urah.
- Odprite ušesa, da boste slišalil živo slovensko besedo in vse kar vam narava sama nudi korak za korakom.
- Odprite srca, da jih boste napolnili z ljubeznijo do slovenske domovine, medsebojnega prijateljstva in bratskega odnosa v luči vere, ki smo jo vam posredovali starši, profesorji in kateheti.
- Končno , odprite se popolnoma Vsemogočnemu v hvalo in zahvalo za vse dobro, ki ste že prejeli in tudi za vse trenutke, ki jih boste doživeli.
Na odrski predstavi ste govorili o kresu ali fogonu. Naj tisti plamen gori v vaših srcih za vedno v ljubezni, prijateljstvu in edinosti ciljev, vrednot, ki ste jih prejeli v slovenskem in argentinskem okolju in jih zdaj ponašate na slovenska tla.
Vsi mi -vaši starši- želimo vse najboljše vam in vašim voditeljem, da bi s tem potovanjem doseglji osebne in skupinske objekte, zastopali narod v katerem ste se rodili in skupnost, ki vam je nudila vse potrebno, da ste dosegli ta pomembni in edinstveni trenutek.
Prepričan sem, da vam bodo ta leta, nocojšnji večer in bližnja bodočnost ostali v trajnem in nepozabnem spominu.
Draga hčerka, dragi sin, dragi Mirjam, Monika, Franci in Milan,
Slovenija je pred vami in vas čaka! Srečno pot!
