Še zaspani smo se odpravili v nov dan, da ga preživimo
na italijanski strani nekdanje Slovenije.
V spremstvu g. Iva
Jevnikarja in ge. Lučke Kremžar, ki delujeta kot javna delavca v knjižnici
Dušana Černeta v Trstu, smo zaradi vročine in nedeljskega prometa šli naravnost
v Sesljan na kopanje v morje. V mirni in topli vodi smo se
zabavali in nato lovili senco.
Ko je bilo dovolj vode in sonca smo se peljali na
Pipanovo domačijo. Po
toplem in domačem sprejemu smo se vsedli pod trto. Prinesli so
na mize domače izdelke .... pršut, sir, kanelone, štrudelj, palačinke
in domače vino, da ne bi pili samo vode. Hvala Rudiju in Adrijani.......in
vsej družini.
Potem so začele
predstavitve tamkajšnje problematike, ki jo imajo kot manjšina. Gdč. Tanja nam
je v imenu Mladinske sekcije slovenske skupnosti razložila, kako so
prišli do dvojezičnih napisov na cestnih tablah. Prof. Tomaž Simčič, direktor
urada za slovenske šole v Furlaniji - Julijski krajini je povedal, kako se
ravnajo slovenske šole. Zanimivo je to, da so čisto slovenske in da v njih
poučujejo italijanščino kot drugi jezik, kljub temu da so državne....italijanske.
Potem smo se odpeljali v Gorico in Novo Gorico. Tam se nam je pridružila
ga. Erika Jazbar in razlagala, kako sta bili deljeni obe mesti. Pred goriškim
kolodvorom smo stopili na točko, ki je nekdaj ločevala obe mesti tako, da
bi imeli eno nogo v Italiji in drugo v Sloveniji.
Obiskali smo Kulturni center Lojzeta Bratuža, kjer sta nas sprejela
predsednica ga. Franka Žgavec in g. Aleš Brecelj. Društvo praznuje letos 50.
obletnico delovanja. Morali smo preizkusiti akustiko dvorane, zato se je
ponudil Matjaž, da je zaigral na klavir Chopinov “Nocturno” .......... enkratno,
full, super.... on je prava špica.
V poznem popoldnevu smo se pa pripeljali v Števerjan, kjer se je
odigraval finale trodnevnega festivala narodno zabavnih ansamblov. Nekaj novega
za nas... v gozdičku velik oder z zelo profesionalno aparaturo, tako za
ozvočenje kot za video snemanje in množica, ki umirjeno posluša nastop
raznih ansamblov. Ker smo prišli za finale smo bili deležni najboljših
ansamblov. Presenečeni smo bili, ker je zasedba skupin zelo mlada.
Organizatorji so nas pogostili. Potem smo stopili na oder in zapeli
našo “Slovenijo v svetu”. Nato so nastopili še Kanadčani, ki so bili skupaj z
nami deležni tega obiska. Vse to so predvajali po lokalni televiziji.
Naj se še enkrat zahvalimo g. Ivu Jevnikarju, ki je vse organiziral in
nas spremljal skozi cel dan.
Ludmi G. in Aleks
Ludmi G. in Aleks
