20. dan (17. julij) - “Znova skupaj… zdaj pa na Koroško - Pomembni dan”

No Comments »


Po dolgih treh dneh brez skupine smo se znova vsi zbrali v Dijaškem domu Bežigrad in odšli na Koroško. Ko smo prispeli v Vetrinje, sta nas gospod Janko Zerzer in gospod Nužej Tolmajer vodila po Vetrinjskem samostanu, kjer stoji Vetrinjska cerkev. Na levi strani oltarja je spomenik zdravnika dr. Valentina Meršola, ki je leta 1945 na Vetrinjskem polju preprečil, da bi britanske vojaške oblasti izročile okrog 6000 civilnih beguncev njihovim zasledovalcem, in jih tako obvaroval gotove smrti.
Obiskali smo tudi Celovec, kjer v deželnem dvorcu stoji knežji kamen, simbol slovenske zgodovine.
Ura je bila že poldne. Šli smo do Mohorjeve družbe, kjer so nas zelo dobro sprejeli s kosilom.
Po kosilu smo  pa obiskali še Krnski grad, cerkev Gospe svete, grad Ostrovica in še koroški vojvodski prestol.
Ob sedmih smo prispeli na Rebrca in tam nam je ga. Anica pripravila okusno večerjo. Pozdravili so nas g. Nužej Tolmajer v imenu KKZ (Krščanska Kulturna Zveza), Nante Olip v imenu NSKS (Narodni svet koroških Slovencev) in pater Polde Žunder, ki nas je gostil v Rebrskih prostorih.
Ko je večerje bilo konec  so prišli na vrsto filmi. »Riba, kaktus, bencin« v režiji Milene Olip, so kratki filmi, ki opisujejo sedanje koroške probleme.
Utrujeni a še malo razigrani smo končali dan z molitvijo.

Cami S. in Niko Ž.





















16. dan (13. julij) - “Konec šole…gremo k sorodnikom”

No Comments »


Ko smo uspešno dokončali Mladinsko poletno šolo, se prav lepo zahvalimo voditeljicama ge. Mihaeli in ge. Damijani za odgovornost in organizacijo projekta.
Hvala vsem lektorjem in asistentom za prijaznost med poukom in izleti.
Hvala Petri ki je nas vodila včeraj na Šmarno goro.
Zahvala naj gre tudi osebju Dijaškega doma v Bežigradu, v katerem smo se tako domače počutili, da je nam bilo težko oditi.

Martin in Marija








15. dan (12. julij) - “Hitro na Šmarno goro”

No Comments »

Zgodaj zjutraj smo vstali in nervozni šli v šolo, ker smo pisali zaključni izpit poletne šole. Vsi smo se zadovoljni vrnili, saj smo se veliko naučili.
Po kosilu smo se v spremstvu Petre, ene izmed animatorjev, odpravili na Šmarno goro. Čeprav je bila pot zahtevna smo vsi veseli prišli do vrha. Tam smo si ogledali staro a zelo lepo cerkev, kjer so nam razložili njeno zgodovino. Nekateri smo si tudi ogledali zvonik, v katerem so kar štirje zvonovi. Najtežji  ima 4 tone.
Ob vrnitvi smo se vsi dobro počutilil, saj nam je hoja dala poguma za pot na Triglav. Zvečer smo se udeležili poslovilnega večera, na katerem je Ivo Srmdelj pel ob spremstvu Matjaža Rožanca na klavirju tri pesmi (»Antes que ver el sol«, »Siva Pot« in »Nosa, nosa«). Nagradili so naše prvo mesto v nogometu in odbojki na turnirju, ki se je vršil v sredo.
Nestrpno pričakujemo zadnji dan pouka in odhod k sorodnikom.

Tati R in Matjaž




















14. dan (11. julij) - “Tekmovanje in nastop”

No Comments »


Zajtrk – jutranja molitev – poletna šola – kosilo
Po okusnem kosilu smo v nogometu in odbojki predstavili Argentino. V nogometu so fantje igrali proti italijanski ekipi. Čakali so tudi na makedonsko ekipo, a se ta na žalost ni predstavila. Med tem pa je naša mešana ekipa odbojkašev  igrala proti Italijianom, Francozom in Nemcem.
Ob koncu tekmovanja sta obe naši ekipi bili zmagovalki. Zelo smo se veselili in to zmago praznovali: “Hip hip... huraaaa!!”
Hiteli smo, da smo  se skopali in se pripravili na naš drugi nastop pred sošolci poletne šole in sorodniki.  Svoj program so predstavili tudi Kanadčani.

Prišli so na ta večer Sekretar urada RS za slovence v zamejstvu in po svetu, predsednika izseljenskih društev SVS in Rafelove družbe, voditeljice, lektorji in asistenti Mladinske poletne šole, sorodniki in prijatelji, tako da je bila dvorana zelo polna. 

Med gledalci je bil poseben mož, Tone Kuntner, katerega pesmi so bile vključene v našem  programu. Po končanem nastopu nas je z veseljem pohvalil za dobro predstavo in čestital za obvladanje slovenskega jezika.
Ko je bilo formalnega programa konec, je vodstvo MPS poskrbelo za majhen prigrizek in napitnico. Mi pa smo priključili Ipod v ekipo in zaplesali ob argentisnki glasbi, in še nekaj zelo poznanih komatov, saj so se nam pridružili vsi dijaki Dijaškega doma.
Zelo smo se zabavali… a tega je bilo  na žalost kmalu konec, ker nas je naslednji dan čakal s-t-r-a-h-o-v-i-t-i  končni izpit.

Peter in Ivan